Vse me boli. Evo, bolijo me tudi tisti deli telesa, za katere morda nisem vedel, da jih imam. Včerajšnjih 18 K zena po, takole čez palec, pet centimetrih novega snega, mi je pošteno dalo po plečih. Ampak bilo je luštno. Celo jaz, kot vneti zagovornik počasnega teka sem ugotovil, da pa je včasih počasi…prepočasi. Oziroma premrzlo. Tam nekje po 10 K me je začelo mraziti in bil sem primoran ”pospešiti”. Vseeno kaj dosti pod 7:00/K ni šlo. Pa še nekaj. Ali je možno, da sem pri minus 5 rahlo dehidriral? Pred tekom sem si pripravil pollitrsko mešanico toplega čaja z limono in nekaj žličkami ”cedevite”. Po 18 K je bilo v flaški še vedno cca. 2 dcl. Tako ali tako, pri daljših prvič pijem šele nekje po 5 K. Zaradi nekega mnenja, da je tako prav, saj so tudi na tekaških prireditvah prve okrepčevalnice postavljene…tam nekje. Pred tekom sem se (menda) dobro hidriral. Hja, očitno sem med uživanjem pozabil narediti kakšen požirek več. Vroči tuš po ohlajanju in raztezanju pa je bil…woohuu. Bomba. Špric. Verjetno ne bo nič narobe, če danes proti večeru odpeljem podplate na nekaj K izteka.
Torej…ukinili so ministrstvo za kulturo. Priznam…prizadelo me je. Globoko. Še sploh, ko sem pred dnevi v neki večerni informativni oddaji videl za isto mizo sedeti Širco in Simonitija. Slednjega preobrnjenega, da bog pomagaj. Mislim…a se on sploh še trezni. Učinek zadetosti je bil še toliko bolj prepričljiv, če si tipa samo poslušal…brez gledanja. Torej, ali ima pošteno govorno napačo, ali pa je bil pijan ko’ čep. Jaz sem za drugo. O Majdi nebi. Wannabe MILF-a, je vse bolj samo še… wannabe. Še vedno ne verjamete, da me je ukinitev ministrstva prizadela? Kaj pa sledeče? Bežen pogled na tiste reklamne panoje, kateri reklamirajo kulturne prireditve. Gremo…pejmo. Oliver Dragojevič, Dalmatinske klape (kurba, a tile sploh še kaj domov hodijo), Valič, Avdić. Auč. Obliž na pekoče rane mi je novica, da bodo po Vojnovićevem romanu posneli film. Glede na vse ostalo, je ukinitev ministrstva čisto brez veze. Tega ministrstva, res ni bilo potrebno ukinjati…ukiniti bi se moralo samo. Še sreča, da je Okorn spizdil pravi čas. Če ni bil nagnan.
Naslednja zadeva me je tudi malo zbodla. Pred leti se mi je zdelo, da je naš ”prajmministr” nekako nepredvidljiv. Vedno se mi je zdelo, da ima kakšnega asa v rokavu. Takšnega, da ga bo v dobrobit ljudstva potegnil ven in vsi bomo malodane padali v ekstazo. Tokrat pa je povsem nepričakovano, močno predvidljiv. Že pomrznjeni vrabci čivkajo, kakšen trn v peti mu je Kunstelj. Ali pa njegovi blogi. Tako je (menda z pomočjo svoje odvetnice) od Wordpressa zahteval njihovo ukinitev. In dobil…kajlo. Meni sicer tole jajcanje med Kunstljem in ”prajmministrom” ni nič več in nič manj, kot zanimivo kratkočasno branje, a verjetno je zadaj več. Dosti več. Zanimiva se mi zdi tudi njegova izbira ministrov. Pa ne toliko v smeri koga je izbral, kot v smeri vprašanja katero se mi kot ljubitelju zgodovine postavlja. Kdo bo torej našega ”prajmministra” Papen, Ley, Bormann…kdo bo njegov Rohm ali Gorring…in kaj trenutno počne njegov…Hindenburg. Vsaj enega dvoma pa nima. Naš ”prajmminister” je sam svoj…Leni Riefenstahl.
A ‘čmo še kakšno o šihtu. Ni šans. Moji šefi so ”muč pre glupi”, da bi jih tlačil v isti zapis kot zgoraj naštete. Torej mi res ni lahko…
