Classix

Tuturutu

5 komentarjev 28.07.2009 classix

Poznate razliko med strahom in paniko pri moških? Takole gre…strah te postane, ko prvič ugotoviš da drugič ne moreš. Panika pa zavlada, ko drugič ugotoviš da tudi prvič ne moreš. Da ne bo pomete…tukaj ne gre zame. To je preprosto mašilo pred tem ko zapišem, da sem pretekli teden ugotovil, da je pet tekaških treningov na teden za mene absolutno preveč. In tako sem prosto ko pasulj, prešaltal nazaj na štiri teke tedensko. Še vedno je prvi cilj polovičko premagati z nasmehom.

Na dopust grem. Dijo.

Kategorija: miks

Tri tedne kasneje

3 komentarjev 19.07.2009 classix

Povsem mirno lahko zapišem, da si še nikoli v tekaški karieri nisem bolj želel četrtega tedna treningov, kot si ga želim v teh dneh. Jap, pri treningih za polovičko ne gre več za tisto cinca-marinca, kot je šlo lani za 10ko. Nič več trije teki tedensko, nič več tempo tekov v času 7:10/K, nič več…lako čemo. Sem si pa čisto sam kriv. Kaj pa mi je bilo potrebno napredovati in tako napisati v parametre programa da 10 K odtečem tam okoli 1:05:00, pa da tedensko ugonobim med 30 in 35 K. Ampak sedaj je, kar je. Predvsem pa je po vsakem treningu jezik precej nižje kot je bil lani, pljuča so bolj razdihana, regeneracija zahteva kakšno minutko časa več. Toda…jaz še vedno vidim pot. Cilj me v teh dneh in tednih še ne zanima. Videti moram…in vidim…pot, katera me bo pripeljala do cilja. In na tej poti je še ena 10ka. Tista forumovska v Domžalah, v drugi polovici avgusta. Tiha, tiha želja je…čim bolj se približati za mene magični meji 59:59. Po vsakem tempu treningu si v glavi poskušam razčleniti, kako…na kakšen način to doseči. Že n-krat sem v roke vzel kalkulatorček in izračunal, da je ena ura sestavljena iz 3600 sekund, 10ka na atletski stezi pa iz 25 krogov…za vsak krog mi torej ostane 144 sekund…2:24 na krog bi bilo potrebno iti, da bi prebil to mejo. In po vsakem tempo treningu sem jezen sam nase, saj prvi K vedno podrem tam v 5:40-5:45, potem pa naslednje (ker si v glavi pač dopovem, da bom v tem tempu po 3K guznil…) tam med 6:00-6:10. In po vsakem takem teku, se sprijaznim z usodo, da bo teh 59:59 na 10K ostalo le želja. Neuresničena. Ena izmed mnogih. Tudi vzpon na Triglav se mi izmika, da se bolj že ne bi mogel. Kamerad kuka in stoka, da niti pod razno ne bo mogel zložiti skupaj treh prostih dni, da bi mi šel za ”šerpo”. Ne grem pa z nobenim drugim. Ne zaupam. Tačka. Pa še Aljažev stolp mislijo nekaj restavrirati, ali kaj jaz vem kaj. Jap…ko ima hudič mlade…Nazaj k 10ki. Zakaj hudiča bi ostala neuresničena želja. Preprosto zato, ker me po polovički na LM, krajše razdalje ne zanimajo več. Ja itak…drugo leto bo pa deja vu na Bledu in v Domžalah. Mogoče bo pa še v Radencih vroče in bom par minut pred začetkom prijavo iz polovičke spremenil v 10ko. Ker se bom pač tako malo usral, pa ker naslednja zima ne bo niti pod razno primerna za nabiranje bazične kilometrine, pa…ma našel bi razlog, pa če bi ga moral uvoziti. Sicer pa kaj pa je narobe s tem, če moj PB na 10ki ostane tisti iz Domžal v lanskem letu, ali pa če si kot PB na 10ki preprosto zapišem čas v katerem sem lani na Lm pritekel mimo table 10K in mi je potem do konca ostalo še 500 metrov. Mislim, ali se mi je res treba tako gnati, da enkrat pa le spravim teh 10K v eno uro. Ej…pa kaj je 10K proti vzponu na Triglav. Joj, s čim si jaz kravžljam sive celice. Nič…v Domžale pridem. Kuda svi, tamo i mali Mujo. Saj ne…Vremenčka moram priti pozdraviti in se mu toplo priporočati, da me bo vzel na Sladkih 6, pa ta 10ka bo imela tudi dobrodelno noto…skratka jebeš tisto sekundo manj kot eno uro. Da bo le pir pri Repovžu primerno ohlajen.

Sem pa oni dan bil v knjižnici. Vrnil sem dve knjigi z tematiko druge sv. vojne (Anus mundi…toplo priporočam in že drugič prebranih 900 dni obleganja St. Petersburga…priporočam). Majčkeno škilim tam po novostih in najbolj izposojanih knjigah, v glupem upanju, da bom morda uzrl Vojnovičeve ”čefurje”. Malo domani…sposojeno in rezervirano tja do ramadana. Sicer mene to ”remek” delo niti ni toliko zanimalo, Pika pa me je vsak teden vsaj dvakrat zagnjavila, če sem klical, pa če sem preveril če je na voljo…In potem je padla desižn. Knjigo sem preprosto kupil. Kaj pa je 15 ojrov za knjigo, katero so menda prebirali tudi policaji. Ali pa jo je kdo prebiral njim. Ni važno. Napad dobrotnosti se je nadaljeval tudi v podhodu Ajdovščina, kjer domuje Murina prodajalna. 14.99 ojra za njihovo majico. Sicer je samo tisk njihov, majica sama je od tiste firme, katera je v letih moje mladosti imela slogan ”pogrebi i pomiriši”…ampak kaj je 14.99 ojra v primerjavi z Muro. Z fabriko v kateri je v letih svoje mladosti nekaj delovnih izkušenj pridobival tudi moj oče. Prav vprašati ga moram, če je morda že takrat začutil, da bo šlo vse v franže in se je premaknil na drugi konec dežele in potem nekaj časa delal na ”ajzenponu” na Jesenicah in mi nikoli povedal, da so velike možnosti, da bo šlo tudi tukaj vse v franže…potem…saj ni važno, v penziji je.

Nazaj v knjižnico. Gledam in gledam…pa potem vzamem DeMillovo Strmogljavljenje, kateri govori o sedmih teorijah zarote v zvezi z strmogljavljenjem letala TWA 800 leta 1996 v bližini New Yorka in pa Pritchardove Nevarne igre. Gorništvo, alpinizem, klifi…to sem vedno rad bral. In jo berem…in gledam na uro…in vmes mi nekaj pade iz knjige…nekdo je v knjigo vložil ŠTIRIPERESNO DETELJICO. Naenkrat mi je postalo toplo…ma kaj toplo…vroče. Spomnil sem se, kolikokrat sem ta simbol sreče iskal po travnikih, jasah…Sedaj pa mi pade iz knjige. Iz knjige o alpinizmu, gorništvu, norih podvigih…in kar naenkrat sem se v mislih znašel tam, kjer bi nekoč rad stal. In sem to pred več kot letom dni namignil na tem blogu. Prav neverjetno si želim nekoč sedeti na eni od teras v Švicarskih alpah, srebati čaj, ali žlampati mrzlo pivo in gledati steno Eigerja. Ena sama knjiga in v njej opisane tragedije so me začarale. Beli pajek…priporočam, da bolj priporočati ne bi mogel. Nekoč, nekdaj…bom tam. Ta deteljica mora biti neki dober znak.

Do takrat…do takrat pa je lepa realnost, treningi po PST-ju, bližajoči se dopust, družinska harmonija. Bom pisal…ko se vrnem.

Kategorija: miks

Čisto, čisto malo

3 komentarjev 12.07.2009 classix

Je potrebno, da pozabiš na tegobe, težave, zadeve katere te spravljajo v območje povišanih vrtljajev. Čisto, čisto malo je potrebno, da v sebi zopet aktiviraš pozitivne sile, da se postaviš v območje ravnovesja, dobrega počutja, prijazne svetlobe ob pogledu na svet. Čisto, čisto malo. Dovolj je 10 K teka ob Blejskem jezeru v hladu prijazne poletne noči. Lani v neto času 1:11:04, sinoči 1:05:29. Hvala vam Vitezi Dobrega Teka.

Kategorija: miks

Stare pedestsedam i žigice

5 komentarjev 7.07.2009 classix

Smola…užgala je strela in nam v pisarni vse vrgla v off za dobrih petnajst minut. Kako paše. Petnajst minut brez telefonije, brez neta, brez interne mreže, brez…vsega. Še šef se je potegnil v luknjo, čeprav sem ga še zjutraj malo podjebaval, naj vendarle iztegne kremplje…”ej stari, generalni bo šel…ti imaš možnost”. Kot bi jo pravzaprav imel vsak. Jebemti, da imam občutek, da bi ta naš ljubi ajzenpon lahko vodil vsak ki ima pet minut časa. Definitivno. Pa daj povejte mi firmo v naši deželici, kjer bi lahko na lažji način zaslužil cirka 20 jurjev ojrev za tri…štiri mesece…mešanja megle. Jajcanja…drkanja kurca,,,jebanje Boruta v ”kako”. Bože mili dragi…kam smo prišli. Pa vendar. Še vedno sem ”ajzenponar” po duši. Bil sem tudi po telesu…pa sem to presekal…s tekom. In tako je tudi ”štrom” prišel nazaj. In tako so se vzpostavile tudi telefonske, pa razne inter in unter linije…in tako je zapel tudi radio. In čisto slučajno je zapel na nacionalki. In tam, mislim da na prvem programu je novinarka razlagala, kako smo ”ajzenponarji” pogoltni. Da non-stop zahtevamo neke subvencije ( do katerih se je tako, mimogrede obvezala država…vsaj za potniški promet), da vsak mesec pridelamo okoli 3 miljone ojrov izgube (z lahkoto…ob infrasrtukturi s katero razpolagamo ((po zaslugi države)) je to še majhen znesek), in da…jebemti sunce vlak iz Kamnika v Ljubljano vozi 45 minut. Z avtom pa lahko prideš v 15 minutah. Torej draga moja novinarka, moderatorka, urednica ali koju pizdo materino si že bila v tem prispevku…lahko. V 15 minutah. Ob sobotah, nedeljah in praznikih…ko vlakov na tej progi ni! V ostalih dnevih, pa boš molila milega Bogeca, da ne bo zastojev, da ne bo rdečih luči na semaforjih in…konec koncev, da se ne bo kakšen cestni idiot zakantal v tvojo novinarsko, moderatorsko ali uredniško glavo in jo razmazal tja do sredine vetrobranskega stekla. Ti si s tvojo izjavo dokazala, da se od Kamnika pa do ”kaptola” še svoj živi dan nisi peljala z avtom. Vsaj po predpisih ne. Zatorej zmigaj svojo (predvidevam da) zavaljeno gosposko danko na vedno prazne ”kamničane”, kjer ti bo povsem vseeno, če do Ljubljane stojiš na eni nogi (in še ta ne bo tvoja…) in potem komentiraj nekaj o čemur nimaš pojma. Izpadla si blesavo. Zaradi takih kot si ti…smo mi usrani. In zaradi nas, ki razumemo si ti blesava…na kvadrat.

Potem pa sem šel v trafiko. Kupil sem si stare ‘’sedeminpetdeset” in vžigalice. In počutil sem se kot omenjena novinarka, moderatorka ali urednica. Kadil sem tisto, kar je bilo v nekih drugih časih na razpolago. Tako, kot je ona govorila, kar ji je nekdo prinesel pred smrček. Njej…blesavi na kubik. Ampak v tistih starih časih so bile na razpolago tudi LD plavi, pa LD rjavi, pa Evropa, razne Drave, Morave, Drine…Meni se čas ni ustavil…njej je čas nekdo ustavil. In ostala je blesava. In nesrečna. In nemočna. In nezadovoljna.

Jutri grem na intervale…in morda bom med tekom razmišljal kako bi nekateremu izmed ”new boysov” iz Vzajemne z veseljem gobec spremenil v nerazpoznavno mesnato kašo. Čisto tako…mimogrede. Tako mimogrede, kot se oni delajo norca iz mojih ojrov. Tako mimogrede, kot bo Matic pobasal nekaj ”tavžent” ojrov…kakšen cent tudi iz mojega ali tvojega žepa. Sigurno bom šel kakšno sekundo hitreje, kot je zapisano…in se po treningu počutil…vsaj zelo dobro.

Kategorija: miks

V pričakovanju ”flopa”

3 komentarjev 6.07.2009 classix

Prvi teden treningov za polovičko je za menoj. In tole je, vsaj za mene, nekaj čisto drugega, kot je bilo tisto lani, ko sem se pripravljal za 10 ko na LM. Ali pa še nisem čisto fit po krvodajalski. Ali pa samo iščem neke blesave izgovore, saj me v soboto čaka nočna 10 ka na Bledu. Da se razumemo…napisane čase tekov na treningih dosegam z lahkoto. Bolj me žuli to, da sem po treningih bolj utrujen kot sem bil lani. Res je, teki so daljši, nekaj hitrejši, ampak…očitno sem pričakoval, da jih bom oddelal takole…spotoma. Naka. Ne gre. Noge čutim. In menda je prav tako. Ja kaj pa se potem kurčim? V bistvu se ne…samo iščem izgovore za morebitni ”flop” v soboto zvečer. Ja seveda…tudi letošnja poletna jutra so dosti bolj soparna kot lanska. Čisto tako, da se ne pozabi.

Kategorija: miks